Likvidnostni skladi: provizije, zaloge in izguba zaradi razhajanja cen

Zagotavljanje likvidnosti pomeni spreminjajočo se zalogo

Avtomatizirani vzdrževalec trga hrani rezerve in omogoča menjave po pravilu. V osnovnem modelu konstantnega produkta količini rezerv x in y izpolnjujeta x × y = k, pri poenostavljenem izračunu pa zanemarimo pristojbine. Dokumentacija Uniswap razlikuje ta zgodnji model od zasnov koncentrirane likvidnosti. Ponudnik likvidnosti zagotavlja zalogo, ki se spreminja, ko trgovci menjajo eno sredstvo za drugo.

Pozicija torej ni preprosto dva žetona, ki služita obresti. Ko eno sredstvo zraste glede na drugo, arbitražni posli prilagodijo zalogo sklada. Ponudnik konča z manj rastočega sredstva in več drugega, kot bi ju držala nespremenjena denarnica. Prihodke od pristojbin je treba oceniti glede na ta učinek zaloge.

Izračunaj referenčni primer brez provizij

Predpostavimo, da sklad sprva hrani 10 enot žetona A in 1.000 enot dolarskega žetona. Žeton A je vreden 100 $, zato je sklad vreden 2.000 $, k pa je 10.000. Če se zunanja cena podvoji na 200 $ in arbitraža uskladi sklad, njegove rezerve izpolnjujejo y ÷ x = 200 in x × y = 10.000. Rešitev da približno 7,071 A in 1.414,214 dolarskega žetona.

Sklad je nato vreden približno 2.828,43 $. Samo držanje prvotnih sredstev bi bilo vredno 3.000 $. Razlika 171,57 $ je približno 5,72 % merila držanja. Sklad je še vedno pridobil dolarsko vrednost, vendar je zaostal za držanjem. Izguba glede na merilo ni isto kot absolutno negativen donos.

Dodaj provizije, ne da bi izbrisal referenčno merilo

Trgovalne pristojbine lahko izravnajo del ali celotno relativno izgubo, vendar je znesek odvisen od obsega, pravil pristojbin, ponudnikovega deleža in cenovne poti. Navedba stopnje pristojbine ne določa neto donosa. Sklad z velikim obsegom se lahko sooča tudi z neugodno izbiro, ko bolje obveščeni trgovci trgujejo proti zastarelim relativnim cenam.

V vadbeni evidenci loči začetna sredstva, končna sredstva, zbrane pristojbine, spodbude, plin in stroške upravljanja. Vse sestavine ovrednoti po istih končnih cenah. Če pristojbine ostanejo v rezervah, jih ne prištej še drugič. Če nagrade ostanejo neprevzete, loči ocenjeno tržno vrednost od denarja, realiziranega s prodajo. Dosleden obračun je pomembnejši od impresivne letno preračunane številke na nadzorni plošči.

Koncentrirani razponi spreminjajo izpostavljenost

Sistemi koncentrirane likvidnosti omogočajo delovanje kapitala znotraj izbranega cenovnega intervala. Bela knjiga Uniswap v3 opisuje likvidnost v omejenih razponih namesto enakomerno po vseh mogočih cenah. To lahko poveča kapitalsko učinkovitost, hkrati pa bolj skoncentrira odziv zaloge. Pozicija zunaj aktivnega razpona lahko v skladu z mehaniko sklada v celoti preide v eno od dveh sredstev in preneha služiti trgovalne pristojbine, dokler se cena ne vrne.

Ožje ni samodejno boljše. Primerjaj ozek in širok razpon pri isti hipotetični cenovni poti, vključno s stroškom in časom ponovne postavitve. Pogoste ponastavitve lahko ustvarijo transakcijske stroške in dokončno uresničijo spremembe zaloge. Preizkus na zgodovinskih podatkih, ki razpon takoj premakne po zgodovinski ceni, lahko izpusti glavno težavo izvedbe strategije.

Pred merjenjem uspeha določi cilj

Ponudnik lahko rezultate primerja z držanjem obeh sredstev, držanjem samo kotacijskega sredstva ali ciljno politiko ponovnega uravnoteženja. Ta merila odgovarjajo na različna vprašanja. Eno izberi pred opazovanjem izida, alternative pa ohrani kot kontekst. Sicer je mogoče izgubaško strategijo prikazati kot uspešno zgolj s poznejšo zamenjavo primerjave.

Stresno preizkusi tudi oslabitev žetona, odpoved pogodbe sklada in nezmožnost izstopa. Aritmetika izgube zaradi razhajanja predpostavlja delujoča sredstva in delujoč trg; ni popolna ocena tveganja. Majhen izračunani zaostanek za merilom ne omejuje mogoče izgube glavnice. Tukajšnji primeri ločeno prikazujejo mehanizme za izobraževanje in namenoma ne priporočajo zagotavljanja likvidnosti v kateremkoli konkretnem skladu.

Druga vadbena pot se lahko po velikem vmesnem odklonu konča pri prvotni ceni. Primerjaj rezultat pasivnega držanja s ponudnikom, ki je večkrat premaknil koncentrirani razpon. Enaki začetni in končni ceni ne pomenita enakih izidov, ko uvedemo trgovalne pristojbine, ponastavitve zaloge in transakcijske stroške. Odvisnost od poti mora biti zato vidna v raziskovalni zasnovi, ne skrita v grafu donosa med začetno in končno točko.

Dobiček od začetka ne zagotavlja boljšega izida od alternative

Hipotetična začetna košarica stane dvanajst tisoč evrov. Samo držanje bi bilo ob primerjavi vredno 12.600 evrov. Sredstva v skladu likvidnosti so pred posebej evidentiranimi pristojbinami vredna 12.250 evrov. Prihodki iz pristojbin so 430 evrov, stroški devetdeset. Neto vrednost je 12.590 evrov: dobiček 590 evrov, vendar deset manj od alternative.

Za izenačenje bi bilo potrebnih 440 evrov pristojbin. Če so že vključene v prikazano vrednost pozicije, jih ni dovoljeno prišteti ponovno. Oba izračuna odgovarjata na različni vprašanji: ali je kapital zrasel in ali je strategija izboljšala izid glede na izbrano alternativo.

Poznejše vloge in dvige v obeh različicah upoštevaj ob istih datumih. Sicer se lahko različen čas uporabe kapitala zmotno pripiše prednosti strategije.

Prihodke primerjaj s spremembo sestave sredstev

Sklad lahko pobere veliko pristojbin prav med hitrim premikom trga, ki močno spremeni njegovo sestavo. Prihodek sam ne pove, katera sredstva je prodal trgovcem in kaj je ostalo v zameno.

Primerjaj dva hipotetična dneva: prvega z veliko majhnimi premiki v obe smeri, drugega z izrazitim enosmernim premikom. Pristojbine so lahko enake, končne količine žetonov in rezultat glede na samo držanje pa različni. Poleg prihodkov spremljaj tudi spremembe količin.

Pri koncentrirani likvidnosti prištej čas zunaj aktivnega območja in stroške prilagoditve. Novo območje pomeni novo odločitev, ne izbrisa dotedanjega rezultata. Presojaj celoten gospodarski potek, ne osamljenega odstotka prihodkov.