Sektorske primerjave: zakaj enaki večkratniki niso enakovredni

Večkratnik povzema poslovni model

Dve družbi z enakim večkratnikom dobička lahko predstavljata zelo različni ekonomski pravici. Ena ima lahko stabilno ponavljajoče se povpraševanje in skromne potrebe po ponovnem vlaganju; druga potrebuje velike občasne naložbe in se sooča z nestanovitnimi vhodnimi stroški. Večkratnik teh razlik ne izbriše. Uporaben je, kadar poveže tržno vrednost z ekonomskim imenovalcem, primerljivim med izbranimi podjetji.

Začni s pregledom strank, pripoznavanja prihodkov, stroškovne strukture, kapitalske intenzivnosti in financiranja. Financiranje banke je del njenega poslovnega modela, zato lahko odštevanje vlog, kot da bi bile običajen industrijski dolg, naredi primerjavo vrednosti podjetja nesmiselno. Nepremičninsko družbo je morda bolje razumeti prek vrednosti sredstev, ekonomike najemnin in skrbno opredeljenih denarnih mer. Programsko podjetje lahko zahteva pozornost na zadržanje strank, stroške pridobivanja in razvodenitev zaradi zaposlenih.

Nadzoruj imenovalec

Na računovodski dobiček lahko vplivajo različni amortizacijski načrti, obravnava najemov, amortizacija iz prevzemov in davčni položaji. Primerjava EBITDA odstrani nekatere odhodke, ne odpravi pa osnovne potrebe po nadomeščanju sredstev ali plačevanju obveznosti. Kapitalsko intenzivno podjetje je lahko po EBITDA videti poceni, a po nujnih naložbah ustvari malo denarja. Nasprotno lahko trenutna izguba odraža porabo, ki podpira prihodnje prihodke, čeprav uspeh te porabe ni zagotovljen.

Preveri skladnost obdobij. Napoved ene družbe in pretekli rezultat druge lahko ustvarita zavajajočo razvrstitev. Pomembni so tudi poslovna leta, sezonskost, valute in izjemne postavke. Poročanje po odsekih lahko razkrije, da imata podjetji z isto panožno oznako različno ekonomsko sestavo. Konglomerat s hitro rastočim storitvenim oddelkom ni nujno primerljiv s čistim proizvajalcem le zato, ker oba prodajata sorodne izdelke.

Loči cikličnost od strukturne kakovosti

Ciklični dobički so pogosto najmočnejši, ko so razmere najmanj vzdržne. Nizek večkratnik preteklega dobička zato lahko pomeni vrh dobičkonosnosti, ne ugodnega nakupa. Oceni razpon cen, obsega in marž sredi cikla ter pokaži, kako se sklep spreminja. Opaženih rezultatov ne nadomeščaj z optimistično normalizirano številko, ki je ni mogoče povezati z zmogljivostjo, stroški in konkurenčnim vedenjem.

Tudi strukturne prednosti je treba preveriti, ne le zatrjevati. Visoke bruto marže lahko odražajo razlikovalne izdelke, lahko pa privabijo konkurenco. Visoka donosnost vloženega kapitala lahko delno izhaja iz tega, da je bila pretekla poraba pripoznana kot odhodek, ne usredstvena. Primerjava pove več, kadar sledi izvoru in trajnosti donosov, priložnosti za ponovno vlaganje in verjetnosti, da jih konkurenca zmanjša.

Oblikuj primerjavo, ki te česa nauči

Izberi majhno skupino primerljivih podjetij s pisnim pravilom vključitve. Razlike beleži enako skrbno kot podobnosti. Uporabi več mer, namesto da iz enega kazalnika narediš lestvico: rast, poslovne marže, pretvorba dobička v denar, odpornost bilance in vrednotenje lahko razkrijejo različne razsežnosti. Kazalnikov ne povpreči slepo pri negativnih imenovalcih ali imenovalcih blizu nič, saj lahko takšna povprečja postanejo ekonomsko nesmiselna.

Končaj z razlago premije ali diskonta, upravičenega ob izrecnih predpostavkah. Kakovostnejša družba je lahko še vedno precenjena, manj kakovostno podjetje pa lahko že odraža velik pesimizem. Cilj ni razglasiti najcenejše borzne oznake za zmagovalko. Cilj je ugotoviti, katera pričakovanja so vgrajena v primerjavo in kateri dokazi bi spremenili vrstni red. Ta okvir ostane uporaben tudi ob pravilnem sklepu, da so razpoložljiva primerljiva podjetja preveč različna za jasno relativno vrednotenje.

Mediana primerljivih podjetij je opis, ne zakon poštene vrednosti. Če ves sektor deli optimistično predpostavko o cenah surovin ali diskontnih stopnjah, lahko relativno vrednotenje najde najcenejšega člana drage skupine. Vključi vsaj en absolutni preizkus denarnega toka ali bilance stanja, da skupna tržna predpostavka ne preide neopaženo skozi vsako primerjavo.

Primerjajte sestavo, ne le sektorske oznake

Dve industrijski družbi imata lahko zelo različno ekonomiko. Prva zasluži predvsem s ponavljajočim servisom, druga z neenakomerno prodajo novih strojev. Enaka klasifikacija ne naredi denarnih tokov primerljivih. Preučite prispevke segmentov, stranke, kapitalske potrebe in odvisnost od naložbenega cikla.

Storitvena divizija lahko ustvari 30 odstotkov prihodkov in 60 odstotkov poslovnega dobička. Uteževanje po prihodkih takrat podceni njen gospodarski pomen. Visok večkratnik storitev vseeno zahteva preverjanje osrednjih stroškov, odvisnosti od nameščenih strojev in skupnih obveznosti. Vrednotenje z vsoto delov se mora ujemati s celoto. Pojasnite, kateri stroški ob prodaji divizije res izginejo in kateri ostanejo v družbi.

Preizkusite dobiček v manj ugodnih razmerah

Izmišljena družba ima tržno vrednost delnic 600 milijonov USD in v posebej dobrem letu dobiček 100 milijonov. Večkratnik je šest. Če običajnejše cene in količine prinesejo le 50 milijonov, je pri isti tržni vrednosti večkratnik dvanajst. Navidezna sprememba vrednotenja je v celoti v imenovalcu; tečaj se ni premaknil.

Normalizacijo zgradite iz zmogljivosti, stroškov in povpraševanja. Ne izberite dobička, ki ustvari želeni sklep. Preverite tudi dolg, potreben za prehod skozi šibko obdobje: enak normalizirani dobiček lahko skriva različno finančno tveganje. Mediana primerljivih družb je opis, ne zakon poštene vrednosti. Če vse delijo isto optimistično predpostavko, je zgolj medsebojna primerjava ne preveri neodvisno.